I will upgrade u!

Vsak začetek je sladek. Zakaj? Ker se soočamo z nečim novim, še nedoživetim, vstopamo v nov svet, z novimi izkušnjami, nenadnimi izzivi in ob tem neznansko uživamo. Nekdo ali nekaj nas navduši, nam vzbudi speča čustva in oživi čute, nas popelje v višje sfere, razširi obzorja.

Kako pocukran start, da se kar sama topim Seveda mislim dodati še verzijo, kjer ni tistega nekoga/nečesa, ampak smo lahko mi sami, jaz in moja malenkost, ki si narediva božanstveni, bombastični welcome dogodek, trenutek, v katerem prav prevzetno zavzemam vse položaje in ne pazim na NIKOGAR!

Zelo bom egoistična…v prihodnje. In tudi danes – malo pa že. Zakaj bo temu tako? Preprost odgovor: Ženska sem. Ona. Famme. Vse se bo vrtelo samo okoli mene in okoli moje populacije – žensk. Nosila bom le figov list, na glavi pa lovorov venček

En slavospev, da se napolnimo z energijo, da se nam zariše nasmešek, zažarijo oči, da zaplešemo od življenjskega elixirja:

Prav čarobno je biti del tropa. Katerega se morda vprašate…hm, Clarissa Pinkola Estees bi dejala, da volkuljevega, jaz pa dodajam še druge različice: tudi trop žiraf, zeber, pa opice, podgane ter kače so dovolj dobre za opis naše kompleksne narave. Vsakič se govori o nas, in seveda o njih, pa ni ne konca ne kraja tem hvalnicam, kritikam in stigmatizaciji. Imamo se za tako pametne, ko se primerjamo v heterogenih ali homogenih skupinah.

Življenju dajemo smisel Ne, ne bom grdo samovšečna in ne, ne mislim se igrat z emancipacijo. Tako ali drugače smo individuumi, ki imamo vse potenciale za razvoj na mnogoterih področjih in kot vsak smrtnik težimo k višjemu. Ajde, recimo, da hodimo na Olimp In ga večkrat v življenju dosežemo.

Kot del družbe, katero sestavlja tudi »trši« spol, smo jadro brez katerega čoln ne bi daleč prišel in da, pustimo se vodit, ko je vprašanje »sprehajanja po poti« v dvoje. Če ni dobrega navtičarja seveda uberemo povsem svojo pot, brezkompromisno in trmoglavo, valovi so nam naklonjeni.

Po naravi – vse po naravi – rade delamo dobro, nehote, nezavedno oddajamo milino, smo naravni obliž »življenjskim ranam«, katere po možnosti pokasira naš nasprotni (s)pol. Torej se zavedamo, da je marsikaj odvisno od nas. Ko smo to spoznale – biološko (pre)moč, smo se jo (ali se je še učimo) naučile sistematično uporabljati. Namreč – vse ima svoj smisel, vse je uporabno. Tudi me.

Takoj začutimo utesnjenost in znamo prositi za pomoč. Poleg tega ne zanemarjamo lisičjih kvalitet, ki jih izrazimo v primerih ogroženosti ali trenutkih popolnega egoizma. Saj ne, da bi nam zavidali, ampak vedno se znajdemo. V jami zanetimo ogenj in najdemo pot iz labirinta.

Ljubimo. Znamo ljubiti. Seveda ob tem ne razmišljamo, kdo je v tandemu boljši ljubimec, le izpostavljamo dejstvo, da si ljubezen interpretiramo mnogočutno, nadčutno, vanzemeljsko, globinsko, večplastno in tako ohranjamo kvaliteto odnosa. Zavedamo se, da ljubezen traja do svojega konca. Dopuščamo si ljubiti večkrat. Vemo – da, da se samo enkrat živi.

Naše šibke točke? Kdaj drugič … zunanjost ženske je pač magnet. Narava je vedela…vse na tem svetu je ustvarjeno z razlogom. Ženska sama sebi namen in seveda njim, da zapolni potrebne vrzeli, da se lažje diha

Ob vsem tem & Co. Se rade predstavljamo, odkrivamo, da bi težile k simbiozi, da bi kdaj dosegle z ostalimi ravnovesje. Ti ostali naj v bodoče na teh straneh odvržejo oklepe, se sprostijo in pustijo podučiti o naših življenjskih cvetkah.

Prihajamo…