Ženske smo v času pred menstruacijo in med menstruacijo izredno občutljive. Vsaj en del telesa nas boli in pika. Nekatere smo bolj občutljive, druge manj. Ene prestajajo hujše bolečine, druge malo bolj človeške. Vedno pa to vpliva na naše razpoloženje in v teh dneh smo se večinoma zmožne razjokati, če v trgovini nimajo točno tistega, kar smo si zaželele.  

In takrat potrebujemo več nežnosti, manj pritiskov, ogromno lepih besed in hvaljenja, crkljanje…razvajanje na tisoč in en način. Ali pa samo čas zase in za počivanje. Izkoristila bi priložnost in morebitne bralce moškega spola opozorila na to, da to vzamejo v obzir. Priznam(o), da smo tečne, se tega tudi zavedamo ali pa v nekem trenutku zavemo, ampak si ne moremo pomagati. Čustveno smo nabite in v vsakem trenutku lahko eksplodiramo. Na tak ali drugačen način. Najlažje pa nas je razjeziti in užaliti, zaradi česar lahko planemo v jok in se same sebi iz srca zasmilimo.

Dodatno nas ob živce spravlja še to, da vložki in tamponi niso popolnoma zanesljive zadeve. Treba je preverjati stanje, iskati (ČISTA) stranišča, včasih celo sredi noči vstajati in poskrbeti za »varnost« in higieno. Telo se malo prej utrudi kot sicer. Da je paket popoln, nam še ven udarijo vsi skriti mozoljčki in občasno imamo občutek, da nam bo od vseh teh malih grdob razneslo obraz. In ne, ni lepo, da nam kdo pove, da smo mozoljave.   

Meni se moški včasih zasmilijo, ko ne vedo, da smo v svojem krvavem obdobju in zinejo kakšno neprimerno, nam pa film poči. Posledično seveda dobijo nepričakovano porcijo besed, izrečenih v zelo grobem tonu, pogosto pa jih doleti tudi smrtna tišina.  

Včasih bi bilo lažje za vse, če bi nam, gospodičnam v času mesečnega perila, na čelo pritisnili žig z napisom IMAM MENSTRUACIJO. S tem bi olajšale življenje sebi in drugim. Vsi bi nas pustili pri miru in na nikogar ne bi bilo potrebno kričati.  

Najbolj tečna pa je ta zadevščina v poletnih mesecih. Ko bi se rade vrgle v bazen, pa se ne počutimo za v kopalke. Ali nas zvija v trebuhu, ali si v ogledalu nismo niti malo všeč (najpogostejši vzrok tečnobe pri meni), sploh pa je spet tukaj menjavanje tamponov, da se izognemo kakšni rdeči črti, ki bi se nenadoma narisala na nogi.  

Zato draga dekleta, mislim, da smo vsaj en dan v mesecu lahko upravičeno tečne do konca, grizemo blazine in jokamo. V zameno pa se vsaj naslednjih par dni skušamo zadržati, vsaj malo ;) Moški pa tega itak nikoli ne bodo razumeli. Kljub temu, bi vsakemu, ki se nad nami pritožuje, za en mesec omogočila biti ženska in preživeti en tak teden. Žal, pa je to izven mojih zmožnosti ;)

  • Share/Bookmark
 


Komentarji

  1. 1
    ameliameli
    28.06.2007 ob 22:36

    PMS nekako nikoli nisem ozavestila, nazadnje sem se ga prvič zaaareees zavedala – morda zato, ker je bil tako izrazit, bemti! Nikoli nimam doma spazmexa, salamenska želja po sladkem je v bistvu tu pa tam že kontrolirana….sicer pa ob teh dnevih OBVEZNO RABIM TIŠINO – kako rožljanje posode, luptanje z vrati, glas zunanjega vrveža, še več, niti ne maram, da z mano preveč govorijo. Bivšega sem navadila – božaj me, sexat ne morem, naredi mi kakav in glasbo. In gotova pesem :)

    sicer pa…simpatična majčka, vedno sem imela rada take zgovorne ;)

  2. 2
    mojcasmojcas
    28.06.2007 ob 22:40

    Pri meni je ponavadi dvoje – pms in luna. oboje traja – hvala bogu – samo en dan v mesecu. sem pa zelo razdražljiva, čutim napetost in kar za brezveze bi se jokala. don’t mess with me on that day! :D

  3. 4
    katarinakatarina
    28.06.2007 ob 22:59

    da pristavim lonček. o tem pisala pred časom. http://katarina.blog.siol.net/2007/02/07/menstruacija/

  4. 5
    simon79
    4.07.2007 ob 13:48

    Ojoj, rabu sem 7 let, da sem se navadu postopka. Najprej se je tud punca zadrževala in prvih par let (ko nisva živela skupaj in sva se posledično videvala redkeje) je šlo normalno. Bolel jo je trebuh, jaz sem jo malo cerkljal in to je bilo to. Ko sva se preselila skupaj in zato preživljala vedno več časa skupaj, sem pa izkusil celotno razsežnost PMS-a. Jok zaradi popolnoma banalnih vzrokov, osornost, neznosna želja po komplimentih, tolaženju in lepih besedah, želja po sladkem, ki meji na odvisnost… Zdaj sem se tega že navadil. V petek, ko neha jemati tabletke (kar pomeni da bosta nedelja in ponedeljek najbolj kritična) se obnovijo zaloge robčkov in “cukra”. Od sobote do ponedeljka hodim po stanovanju samo po prstih, kakršnihkoli resnejših pogovorov se izogibam ko hudič križa in poln sem komplimentov in nežnih besed. Pripravit je potrebno tudi kaj toplega, da si da na trebuh ko najbolj boli, pa tablete za takrat, ko je res kriza, pa kakšen čajček… Pa gre. V torek sledi olajšanje, da se zadeva ponovi “šele” čez 26 dni.

  5. 6
    mojcasmojcas
    4.07.2007 ob 13:54

    :lol: Simon, super napisano :lol:

  6. 7
    sodelavka
    4.07.2007 ob 18:25

    hvala bogu, da še obstajajo dedci, ki imajo posluh za te naše zadeve ;) kapo dol!

Trackbacki

  1. Starševstvo + » Sedem osebnih
  2. Starševstvo + » Sedem osebnih

Komentirajte

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

blank