Res sem mislila, da bo za vedno. Ujela sva se na vseh področjih in postala eno. Dejansko je manjkala samo še selitev skupaj, poroka in bebica in družinica bi bila popolna in srečna. Potem pa je odšel na delo v tujino. Ni me bilo strah, ker sem mu popolnoma zaupala. Občutek je bil sicer nenavaden, ampak to je bila njegova velika priložnost. In je odšel čez Lužo. Nisem mu hotela stati na poti, z njim pa tudi nisem mogla, saj sem tudi sama morala dokončati študij, pa še imeli smo bolezen v družini. Nekaj časa je vse potekalo super. Videla sva se veliko, potem pa se je najin odnos počasi začel krhati. Obiski so postajali redkejši in nisva se več našla drug v drugem. Po dveh letih sva potem sporazumno razšla.  V tem času ga nisem prevarala in upala bi si trditi, da me tudi on ni. Najin odnos je bil poln zaupanja…vsaj mislila sem tako.

 Še vedno imava kontakt. Kar se prijateljstva tiče, se ni spremenilo nič. Morda to tudi ni najbolje, če hoče človek živeti naprej oz. začeti znova. In potrebno je začeti znova. Potrebno je narediti tisti ‘reset’ v glavi in srcu.

 Še danes si poveva vse. Tudi jaz mu povem o svojih aferah, o ‘ponesrečenih’ poskusih obdržati vezo itd. On pa je precej skop s temi opisi. Vztrajno zatrjuje, da ni našel nobene, da tudi nima časa za ‘relationship’ itd. Okey, verjela sem mu, zakaj bi mi lagal? Sicer sem se malce čudila, ker je atraktiven moški, pa tudi seksualno je povsem ‘zdrav’ .

Slovenija pa je majhna. In srečala sem njegovo mamo, ki mi je seveda povedala, da ima njen sin dekle in da je zelo srečen. In ima jo že pol leta (Midva sva se razšla pred enim letom). To dejansko ni moja stvar več, kaj ne? Vendar pa me moti dejstvo, da sva skoraj v vsakodnevnem kontaktu in da mi tega ni niti omenil. Kaj šele omenil, lagal mi je, ko sem ga vprašala. In sprašujem se zakaj?  Tega res ne morem razumeti. Ni tako, da bi bila jaz nagnjena k kakšnim scenam in dramam, pa saj po pol leta niti nimam pravice do tega in zakaj bi, saj sva se sporazumno razšla.

Mama mi je razložial, da jo je spoznal pred pol leta na neki zabavi. Ja, okey, torej me ni varal z njo, ko sva bila še skupaj. V čem je potem problem? Me je varal pa s katero drugo, verjetno. Ali kako naj razumem to njegovo skrivanje dekleta. Zdaj vidim, da očitno ni bil nikoli povsem odkrit do mene. Me je sploh ljubil, me je imel rad? Je vse, kar sva doživela skupaj ena velika laž? Obstajajo pa meje moje naivnosti, o ja, obstajajo. Ampak ne da se mi ukvarjati s tem, da bi odkrivala laži, preverjala itd. Mogoče sem bila res malce naivna, toda glede na najin odnos tukaj, mu ne bi prisodila česa takega. Ampak to je vse preteklost. Žal mi je samo, da je pokvaril lepe spomine na naju. In očitno je vse le spomin na neko zgodbo, na neko pravljico, ki je v realnosti, za mojimi očmi, izgledala povsem drugače.  Ali zakaj mi zdaj laže? Saj je vse že davno končano.

Danes sem spet govorila z njim in tako zelo rada bi mu rekla: ‘S punco vama gre okey?’ Pa ne morem. Pravzaprav ni moja stvar. In nisem maščevalno nastrojena in nočem delati scen. Ampak, zakaj mi laže?