Ženska srednjih let, prijetna, drugačna, rahlo “odkačena”, sofisticirana, nežna, z družino, možem, ki ne ohranja več mladostniškega videza, še več, zelo je dolgočasen…ni več iskric, želje, potrebe, metuljev, ni več dinamike, je tiha monotonija in navidezna ljubečnost.

Cate Blanchet in Judi Dench se v ogledanem filmu enkratno prepletata. Obe sta moji favoritki v svetu igralk, in nisem podvomila v kvaliteto igre. Zgodba mi ni bila tuja, najbolj všečen mi je bil odnos med njima.

Notes on a Scandal: Dench je Barbara Covett - avtoritativna veteranka, učiteljica zgodovine. Mladežu na šoli sicer zoprna, toda vešča v svojem poklicu. Blanchett je Sheba Hart, vznemirljivo lepa nova učiteljica likovne vzgije. Zanjo so učenci nekoliko prenaporni, predvsem ima težave z disciplino.

Kmalu se zgodi škandal, za katerega izve tudi Barbara. Sheba se namreč zbliža z enim izmed učencev, 15-letnim Steven-om. Zapleteta se v intimni odnos, poln strasti in naslade - nebrzdane. Dejanje učiteljice se da pojasnit, celo razumeti: zaradi bednega, dolgočasnega družinskega življenja, zaradi njene “poparjene” duše, mizernega sexualnega življenja in popolne melanholije se zateče v nekaj prepovedanega, nekaj veliko bolj mamljivega in svežega…povsem nedolžno se “zaljubi” v mladeniča in z njim zadovoljuje potrebo po ljubljenju. V tem času se z Barbaro zelo zbližata, njeni monologi pričajo o tem, kako sta si podobni, drugačni od ostalih, kako se potrebujeta, sta zaveznici…ob vsem tem, ji B obljubi, da bo to afero obdržala zase ter je ne bo prijavila šolskemu svetu.

Ta škandal je nekako uvoden ali predstavlja samo del celotne zgodbe, pravi se zgodi v odnosu med Shebo in Barbaro, lahko bi rekla, da postane krut in neizprosen. B želi nekaj v zameno…za molk o Shebeni aferi…želi si, srdito, njegena prijateljstva, popolne predanosti, posesivne ljubezni. Skozi zgodbo v delcih izvem, da tudi stara učiteljica ni imela lepega življenja, zatorej sem si njeno vedenje razlagala, kot novi poskus prikleniti si nekoga nase - “izhod v sili” - potreba po ljubezni, bližini, sočutju; deviantno obnašanje in popačena predstava prijatljestva jo pahneta v nerazumna dejanja, želje…Odnos med njima postaja zapleten in težak. Tisto, kar želi Barbara v zameno je “demonsko” prijateljstvo, vampirsko, neizprosno in dejansko šokantno, škandalno zaradi njenih lezbičnih nagnjen. Sama s seboj je v nekem žalostnem konfliktu, neosvobojena preteklosti.

Barbara dejansko ne ve, kaj želi od Shebe…njen lik predstavlja intelektualko, osamljeno žensko, ki išče nekoga, da bi nanj usmerila vsa potlačena čustva, na katerega bi se lahko popolnoma zanesla.

…nadaljevanja in konca zgodbe ne mislim “izdati”, ker niti približno ne bilo zanimivo za nekoga, ki si ta film morda želi videt.

S čim bi zaključila tole delno predstavitev filma? Seveda mi je dala zgodba misliti - spet so najtežje teme zame odnosi, njihova kompleksnost…ker se z njimi sama tako ukvarjam, ker se počutim včasih kot patologinja, ki mora pogledati v vsak del skrite notranjosti, da razišče vzroke za takšna in drugačna nesoglasja, spletke, konflikte…

Nekaj, kar velja za družbo amoralno, grozljivo, vredno hude kazni in sodbe, izpade v tem filmu, kot nekaj manj škodljivega in ne tako teatralnega. Večjo težo, večje muke, hujše posledice in mučna notranja doživljanja prinaša ubijalski odnos med dvema, ki seveda pripelje do žrtve. Strašljivo je kako lahko tako vplivamo drug na drugega, da nekomu zagrenimo, spremenimo življenje, kako globoko lahko pademo v jamo, smo slepi in hladni, brezbrižni, neizprosni, nepremišljeni, salamensko egoistični ter hkrati nemočni, nebogljeni. Ne da se slepo obsojat in merit s prstom v človeka, našteto zgoraj smo vedno z nekim razlogom, vedno nekaj tiči za našimi dejanji - preteklost je vsakič tista, ki pušča posledice v naši notranjosti, nerazrešeni problemi, nedokončani konfiklti, neizpolnjene potrebe, želje…katere želimo v kasnejših “zrelih” dekadah, na nič kaj lep način mojstrsko, z nehumanim pristopom, urediti s t.i. nedolžnimi ljudmi. Verjetno je najbolje iz takega peklenskega odnosa oditi, pobegniti…velikokrat se ne pride do konca, ne dočakamo zjasnitve, ni vedno vse razrešljivo…ne da bi obupali, preprosto ne zmoremo spreminjati drugih, čeravno še tako verjamemo v to, da se v tesnih prijateljstvih da zgladiti konflikte vseh vrst. Ne da se, prag tolerance se pač premosorazmerno ne viša z negativnostmi iz druge strani.

Interpetacija prijateljstva je nasploh še vedno tako zgrešena pri večini…lahkotnost pojmovanja postaja tako nadležna, zoprna in uničujoča. Ti men, jaz tebi, naivnost, neiskrenost, nezaupanje, preračunljivost, tekmovalnost - o tem bi se lahko učili od A do Ž vse življenje in uprizarljali igre vlog, da bi se dejansko zavzeli za naša vsakodnevan dejanja in interakcije z drugimi.

Be not simply good - be good for something.
Henry D. Thoreau

TU SMO! MORATE NAS LJUBITI!