Kategorija: "Glasba v mojih ušesih"
Rada poslušam Saško Lendero, Werner mi požene kri po žilah, Atomik Harmonik so boginje in bogovi, ki me popeljejo do ekstazičnih plesnih rajanj.
Prevečkrat slišano, doživeto in nikoli povsem razumljivo.
Saj noben ne določa kaj je dobra glasba in kaj slaba. Lahko je kvalitetna ali nekvalitetna. Ampak kaj sploh je razlika? Poslušaš kar ti je všeč a ne? A je kje kakšen dokaz, da slaba, nekvalitetna glasba poneumlja? Kako bo čez nekaj let – a bo über popularno to nad čim se nekateri sedaj zgražajo ali bo končno dokazano, da gre za navadno ne poslušljivo sranje? To so vprašanja za Trenja, za Piramido in še kaj. Odgovoriti na njih je težko. Saj veš, sto ljudi sto čudi.
Ena stvar pa drži. V Sloveniji manjka, grozovito manjka (vsaj!) ena dobra radijska postaja. Polni smo komercialnega nabijanja, vse je isto, enako. Kamorkoli daš vedno isti zvoki. Govorim o radijskih postajah, ki pokrivajo vsaj tri četrt Slovenije. Seveda obstajajo internetne strani, z lahkoto si spečeš CD z svojimi najljubšimi komadi, ampak včasih paše poslušat radio. Ker nehote izveš kaj se dogaja okoli tebe in če so dovolj ambiciozni ti ponudijo nekaj novega, še ne slišanega.
Alternativa, ki je nujno potrebna še ni prišla do mojih ušes. Radio Študent, ki bil najboljši približek, je fiksiran na Ljubljano in okolico – to vsem, ki so oddaljeni od prestolnice ne pomeni pravzaprav nič obetajočega. Obstaja Radio Marš, ampak tega še nisem imela priložnosti poslušat. Vem pa, da v tujini vedo kako se temu streže. Naši Avstrijci imajo solidno radijsko postajo, ki je očiščena vseh komercialnih svinjarij, vseh pesmi, ki so že tolikokrat predvajane, da jih veš na pamet, če to hočeš ali ne. Srečneži so Štajerci in Prekmurci, ki jih frekvenca doseže. Ej, pa je le nekaj za Trojanami!
Na Hrvaškem pa burijo duhove z novim projektom Radio Vibrator. Tudi to nam ne bi škodilo. Ampak verjetno bi se našel nekdo, ki bi rekel, da je to pravzaprav popolnoma odveč, ker mi pa že vse vemo in obvladamo.
Jaz se zavedam, da vak posluša kar mu je všeč. Ni mi pa všeč, da mora vsak poslušat to kar je drugim všeč. Saj mi ni treba poslušat radia. Vem. Niti ne bom, dokler ne ulovim frekvenco, ki me bo zadovoljila.
