Sem in tja se dogaja, da dva vztrajata skupaj le še zaradi navade oz. boljšega občutka, neke ‘varnosti’ ali v izogib zadregi, ko te nekdo vpraša:”Imaš fanta/partnerja?” Fino je namreč, če imaš nekoga s katerim lahko ležiš pred TV-jem, planiraš letni dopust in mu lahko rečeš ‘Moj’. Se pa sem in tja dogaja, da si gresta ‘Moj’ in ‘Moja’ že pošteno na živce, prav nič nimata skupnega več in le še drug drugega spravljata ob pamet. ’Moja’ noče seksat, ker se ji ‘Moj’ gabi, ker prdi, je čedalje bolj zavaljen, pride domov pijan, včasih sploh ne pride oz. -pardon- pride, toda naslednje jutro, brivice pa tudi že dolgo ni  vzel v roke in sprašuje se, če se ne skriva za tistimi mastnimi lasmi in kozjo bradico sam Jezus Kristus…’Moja’ ga potem vrže iz spalnice in na živce ji gre že kako drži žlico v rokah pri kosilu, ‘Moj’ pa ima pripombe čez hrano kot top francoski kuhar v poceni restavraciji. ‘Moja’ sumi, da se ‘Moj’ goni naokoli, ‘Moj’ pa tehta tri možnosti…a) postala je totalno frigidna, b) kupila si je vibrator, c) natepava jo sosedov 20-letnik…vse je možno. Ampak se je malce zredila, torej ji telesni napori izostajajo, kar je kar dober znak in fino ji je vreči pod nos, da ji pa tiste hlače res ne pašejo, kej šele tista nova, predraga, brezpotrebna majica. ‘Moj’ ima svojo veselo družbo, s katero igrajo poker vse proste vikende, ‘Moja’ pa čaka doma in gre občasno na kavo s sodelavko in kolegico, kjer tarna in stoka, da ‘Moj’ ni sposoben pokazati čustev, da se z njim nima kaj pogovarjati, da je otopel… ’Moj’ pride zvečer opit domov in rine vanjo, da jo ima rad, ‘Moja’ pa ga najuri kot furman staro kljuse, mu pove ‘kar mu gre’ in se zaklene v svojo sobo. Ja, zdaj je že ‘njena’ soba, saj on že pol leta greje kavč. ‘Moj’ pa pred TV, porno kanal in zaposli svojo desnico ali levico (bodimo politično korektni!). Med tem, ko blondinka mer 110-60-90 vzdihuje v nekem nenavadnem položaju, ga mine erekcija in ‘Moj’ se strezni…takole pa ne bo šlo več naprej…

Nasledni dan se ‘Moj’ obrije in celo umije lase, tudi naparfumira se in gre. ‘Moja’ pa upa, da je šel iskat rože v cvetličarno. ‘Moj’ pride nazaj ves prešeren in celo prismojeno kosilo ga ne moti več tako zelo. ‘Moja’ je vesela te preobrazbe in se veseli, da je končno prišel k pameti. A takrat se začne…skrivnostni telefonski pogovori dolgo v noč, dolge nadure in nenavadno veliko število računov iz razno-raznih kafičev, na katerih ni piva in drugih alkoholnih pijač, ampak so kave, čaji, sladoled…malce postane sumničava, ga preverja, nadzoruje, nato pa se vda…’Moj’ se je očitno zresnil in celo ni zoprn in ne rine več vanjo kot včasih. Se pač s kolegi malce več pogovarja po telefonu, to bo pa že prenesla. ‘Moj’ ni ravno sanjski moški od ‘Moje’, a če drugega ne bo okoli, potem bi tudi to šlo. Sploh če se bo še malce spremenil. Če bo doma med vikendi, če bo pustil svoje kolege in vse svoje hobije, če bo prodal tisti svoj motor, če bo začel hoditi z njo v kino, če bo zamenjal službo, če bo bolj prijazen do njene mame, če bo, če bo………

Med tem, ko ‘Moja’ tuhta, kaj bi še bilo fino spremeniti na ‘Mojem’, pa je ‘Moj’ našel zavetje nekje drugje. Našel je Njo, s katero se lahko pogovarja, ki je kot svež veter v njegovem življenju, Njo, ki ne komplicira, ki jo celo zanima, kaj on počne, kaj si on misli in kaj bi on rad.

Nekega dne ‘Moj’ pove ‘Moji’, da je zaljubljen v drugo in da je najbolje, da gresta narazen in da se eden od njiju odseli in glede na to, da je to njegovo stanovanje, bi bilo fino, če bi šla ona. Takrat pa ‘Moja’ ugotovi, da je to pravzaprav moški njenega življenja, da je skos bil in da ga ima tako rada, da…dobro, veliko stvari jo na njem še moti, ampak res ne bi bila rada sama… ’Moja’ joka cele dni, fura safr, ne bi rada ostala sama, pa zdej ko je že tolk stara, opreza za tisto ‘Prasico’, ki mu speljuje deca in pripravlja načrt ‘Kako obdržati moškega’…če imate v mislih to, da je ‘Moja’ spremenila svojo življenjsko filozofijo, da je postala bolj sproščena in da je v njej več življenja in poželenja, se močno motite. ‘Moja’ je namreč prepričana, da ni problem v njej, problem je v tisti ‘Prasici’ in ‘Moja’ se hitro domisli načrta…

…čez mesec dni veselo opazuje test nosečnosti….juuuuuuuuheeeeej, zmaga! In ‘Moja’ si misli:”Zdaj se bo pa gotovo umiril in spremenil. Zdaj bo pa vse drugače. Kaj ko bi se poročila?”

Pravijo, da ženske vedno kompliciramo. Oooo ja! Da smo svetovne rekorderke v tej disciplini in da nam noben moški ne seže do kolen. No ja…poznam par moških ‘primerkov’, ki bi se lahko brez težav uvrstili v finale svetovnega prvenstva v disciplini ‘kompliciranja’. Če se samo spomnim 5 žensk, ki jih poznam, da znajo zadevo vedno tako zakomplicirati, da še mene boli glava, se spomnim samo na 5 njihovih spremljevalcev in glej ga zlomka…prav takšni so. Isti priči torej letajo skupaj. In očitno jih rajcajo iste stvari. In včasih se mi zdi, da so ti ceremoniali in komplikacije samo del (naporne) predigre.

Včasih poslušam zgodbe, ki mejijo že na rob norosti. Kako zna ženska zakomplicirati zaradi vzorca zaves v hotelski sobi. Neverjetno! Včasih se vprašam, če ne meji vse skupaj že na genialnost, ker z vzorcem hotelskih zaves se pa res še nisem ukvarjala. Pravzaprav teh zaves sploh ne opazim. Vprašajte me, kake barve so bile zavese v zadnjih treh hotelih, kjer sem bivala, pa vam ne bom znala odgovoriti. Potem fant te naše ‘Zavesarke’ prične zgodbo o zofah. Sem mislila, da je glavna funkcija zofe ta, da na njej fino ležiš, ali pa telovadiš , ampak ne! On vam bo povedal celo vrsto lastnosti, ki jih mora imeti zofa, ko začne govoriti o takih in drugačnih materialih, takih in drugačnih oblikah zof, na koncu sestavi v svoji glavi tako zofo, ki sploh ne obstaja in potem lutata ‘Zavesarka’ in ‘Zofar’ po vsej Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in bog ve še kje, da bi našla zofo, kot jo želita in seveda se s približkom tej zofi ne bosta zadovoljila. In zdaj se mi poraja vprašanje…ali se bosta sploh kdaj zadovoljila? Ali vsi ti njiuni ceremoniali okoli zaves, zof in oooo ja, tudi stenskih svetilk, se mi zdijo neka uvertura v seksa, neka zelo dolga uvertura.

 Ko ona tam leži pod njim ali pa na nje, saj je vseeno, naekrat zagleda vzorec zaves in se zgrozi, takoj jo mine akcija. On pa vmes, ko izvaja gibe sem in tja, za hrbtom gospodične Zavesarke opazuje svojo novo neverjetno zofo in je ves ponosen, da jo je našel, nato se spomni, da zdajle lahko malce umaže to neverjetno in perfektno zofo in stvar je končana na mestu, brez kakršnekoli zadovoljitve. Potem sedita tam malce razočarana in nemo zreta predse, nakar Zofar reče:”Greva v Harvey Norman pogledat luči?”. Tam sta sicer že bila 100x, a kaj pa veš, morda pa danes najdeta prav tisto svetilko, ki ju bo zadovoljila.

Vsa navdušena odskakljata do avta, (Oooo, kakšna je šele zgodba o nabavi avtomobila!) in zdaj se najprej ne moreta zediniti po kateri poti bi šla, potem se kregata, v glavne sama neka verbalna predigra. Ki pa zna biti za ‘opazovalce’ precej naporna.  Včasih pomoje ta dolgotrajna, naporna in priskutna predigra celo obrodi sadove, dokaz za to so otroci teh priskutnežev. In ne, nočete vedeti, koliko pregovorancije in pogajanj je potrebno, da otrok dobi ime! Si predstavljate, kako Zavesarka in Zofar izbirata ime za otroka? Na vsakem imenu najdeta nekaj, kar nekomu ne usreza in potem se kregata, prepričujeta, težita drug drugemu in še vsem okoli sebe. Ste se kdaj vprašali od kod taka nenavadna imena dojenčkov? No, zdaj veste. To so rešitve za Zavesarko in Zofarja.  

Ne želite si, da bi bili priča izhodu Zavesarke in Zofarja v restavracijo. Nič jima ni po godu, nič ni prav, če ni prevroče, je prehladno, če ni preslano, je premalo, če ni mastno, je pusto, vino ni nikoli dobro, kava tudi ne, creme brule pa tudi ni nikoli tak kot sta ga jedla v Milanu, čeprav sta imela takrat toliko pripomb. In potem nergata in težita drug drugemu in ljudem okoli sebe in natakarjem in drugim gostom in prijateljem. Nikoli ni nič prav.

Imam pa ju res na sumu, da vso to negativno energijo, ves bes, jezo in frustracije sproščata v postelji. Močno upam, da jima tam štima, saj upam, da vsa ta naporna in nadležna predigra vsaj nekje dobi svoj pomen.

Doggy style! Read the rest of this entry »

Sem že imela namen post naslovit: Kako je biti ujet med sexom?, pa se spomnim imena tiste preživete boy skupine, ki dejansko opisuje vsebino sledečega v 4 besedah. Bolje se sliši

Včeraj sem obujala moje dosedanje eskapade z moškimi in moram priznati, da nisem doživela večjih šokov…samo v dveh primerih.

Tisti, ki ste tole že doživeli: welcome to the club - vam pošiljam pomežik , sicer pa drugim svetujem, da ste v primerih, ko planirate sex, zelo dober organizator - premišljeni in sistematični

Bilo je tedaj s fantom, živečim sicer preko oceana…na naših koncih (Evropa) je izvrševal svoje delo in prišel na oddih v moje mesto. Bilo je poletje, čas za romance, bili so podivjani hormoni (ne rečem, da tudi sedaj niso ), bila je želja in mladostniška razposajenost.

Radostim sma se predajala v hotelu. Tedaj je bil to eden izmed mojih večjih (pre)drznih podvigov, vso dogajanje sem podoživljala, kot v filmu. Prvič je bilo tako nevzdržno, neučakano, da se niti do konca nisma slekla…on v zoknih, jaz v teniskah. Drugič je bilo, bom rekla, bolj na “izi”, čeprav seveda nabito s poželenjem in vsem, kar spada zraven…toda kasneje, nekje na pol poti nama je dih vzel “vdor” v sobo, kljub obesku na kljuki Do Not Disturb! Bila sem obrnjena s hrbtom proti vratom - jaz na konju , na kar zaslišima škrtanje v ključavnici…J se oglasi in se v angleščini zadere, da ne rabi čiščenja sobe, da je zasedeno - pa ni bilo nobenega odziva. Brez obotavljanja sma nadaljevala “igro”…ni minilo 5 min, ko se vrata odpro, jaz se v trenutku akcije obrnem nazaj in vidim sobarico, ki s plahim glasom izdavi: Upssss, oprostite, oprostite! - naju par sek gleda in nato zaloputne z vrati…AAAAA! Ženska neumna, PRVO: kako veš, da sem jaz bila Slovenka! Kaj če bi bila oba tujca in te ne bi razumela?? Morda bi reagirala v tem primeru drugače in bolj agresivno - golo bi te napadla!! DRUGIČ: ta prizor je bil komičen do kraja. Oba sma se s hrbti prilepila na steno, kot, da bi naju kdo tja postavil in rekel “hende hoch”. Nekaj sekund se nisma premikala, on je v smehu psoval, malo kasneje skočil po brisačo, se ovil vanjo in egoistično zdrvel v kopalnico. Jaz sem se na postelji nebogljeno režala, pokrila z oddejo ter lovila dih. Za lepši konec sma se sprostila pod prho in nadaljevala večer na festivalu, ki se je odvijal tisti čas.

Drug primer pa je bil hujše narave. Fant me je povabil k sebi domov, v stanovanje. Čeprav ti je ob takem povabilu jasno, da nikogar v tistem času ne bo doma, razn njega in nje, človek vseeno iz varnostnih razlogov vpr: Si sam? (to velja za študentske domove, študentska stanovanja, kot za družinske brlogce) - Odgovor je bil jasen: Itak. Ok, super, hura, juhu…komaj čakam (sem si mislila, ko naju je dvigalo prevažalo v xx nad.).

Vstopila sem v prelepo stanovanje, z laježem naju je pričakala njegova črna psička. Nisem prepričana, če se me je v tistem času navadila, vsekakor pa nama je zakuhala snidenje, ko se je odločila posračkat sredi hodnika.

Druženje se je pričelo v dnevni sobi, nadaljevalo pa kje? Je bolje v njegovi ali spalnici staršev? Hm, prva je bila “premajhna” za izživljanje - z malim nismo zadovoljni, gremo na udobnejšo…Bilo je dokaj vredu, navdušena in osupla nad one-jem (v bistvu sem si ga kar lep čas neočitno ogledovala - kaj počne narava!?!)…Povedal mi je, da mama dela, oče je šel k zdravniku…imela sma priprta vrata. Pogled iz postelje na hodnik se je ustavil točno na vhodnih vratih - hvala gradbenikom, da se vhodna vrata odpirajo navznoter, ker dogodek, ki je sledil, ni bil “človeški”.

Med sexom se nenadoma odprejo vhodna (nisma slišala škrtanja..pa je bila sicer tišina v hiši, razn najinih vzdihljajev…), skočima iz postelje, moja malenkost za vrata, on si nadane majico, ne vem, če si je uspel obleči spodnjice…oblila me je vročica, najhujši strah na svetu (ja, je bilo hudo, zelo!), odklopila sem vse aktivne funkcije v možganih - vsaj tak občutek sem imela. Oče je stal pred spalnico, PRED LASTNO SPALNICO in spraševal kaj hudiča počne tukaj. Sin ga ni spustil v sobo , rekel je, da ima PAČ obisk, jaz za vrati, tiho, trepetam - dobesedno. Oče je odvrnil, da naj pazi kaj počne in šel nekam v druge prostore…tisti čas nisem mrdala. On je sedel na posteljo - osramočen, čeprav je kar dobro skrival zadrego; jaz za vrati, oče je vedel, da je “ena” tam nekje na drugi strani, tiste trenutke si je sigurno vizualiziral, kako se je neka punca valjala po njegovi posteljnini - še zdaj se mi koža ježi…in bil toliko človeški, da ni pripeljal dogodka do mizernega kraja. Vsaka mu čast! V 5min se je “pobral” iz stanovanja in končno odšel k zdravniku - nekaj je očitno pozabil doma…ahhh, preveč zrežirano a ne? Ne, tako je bilo in tega nič na svetu ne pozabim. Ta prigoda je bila zadnje najino srečanje. Čeprav sma po tem bila še nekaj časa v stanovanju, je on ostal, jaz pa odšla na “svež zrak” …saj je bil že čas.

Nadvse življenjsko, a ne Se zgodi. To se nam dogaja…živali ne peče vest, jim ni nerodno, to počnejo kjerkoli, kadarkoli, v družbi kogarkoli, mi ljudje pa smo obremenjeni tudi s tem! Z nečim najbolj naravnim…kadar nimamo možnosti biti spontani, moramo iskati prave priložnosti in primerne destinacije…je čas sexualne revolucije, ampak svoboda še nam vedno pri tem ni 100% naklonjena. Kdaj bo nastopil čas, ko pri takih pripetljajih ne bo “odprtih ust” in zgroženih obrazov?

…se še kdo javi s podobno resnično zgodbo ali s še hujšimi primeri?

Je to vaše mnenje? Potem še niste videli teh…

Vidim tvoje spodnjice!           Nevaren! Read the rest of this entry »