Malce iznenada je na ‘uredništvo’ ( ) Babjega sveta prišlo vabilo revije ELLE. Ker je bil v vabilu omenj Aleš Bravničar  (( ki je pred kratkim postal očka deklice Sarai. Čestitke! )) , smo jo hitro ubrale na ljubljansko tržnico, kjer nas je, poleg Aleša v vseh možnih pozah, pričakal še en predmet našega poželenja oz. kar dva:

Okoli njih se je ves čas smukala tudi lepa Korana, ki jo je doletela še ta čast (upam, da se je zaveda), da je pozirala pred objektivom našemu najboljšemu modnemu fotografu. Ahhh, če bi ljubosumni pogledi zažigali, potem bi gorela cela tržnica

Spoznale smo punce iz uredništva revije Elle, ki imajo baje rade naše objave o fensi-šmensi čevljih.

Sprva smo pogledovale proti maskerki za znamko Isadora, a smo ugotovile, da zadeva traja malce predolgo in zato smo opustile vse želje, da bi nas naličila profesionalka. Je pa svoje delo opravila odlično, kar se bo verjetno videlo tudi na fotkah, ki bodo izšle v Elle.

Naše oči so zapazile nekaj blogerjev, med drugimi Marto L. in Hada, Šuši in MojcaS, pa tudi Aleš Bravničar piše svoj blog na Playboyu.

Tam okoli DJ-a se je sukal tudi naš znanec Jure, ki je spremljal DJ-a Popija. Oba fanta sta bila na mestu v imenu Radia Center, ki je skrbel za ’zvokovno podobo’ včerajšnjega dne. Fanta sta bila tako potrebna kave, da smo se odpravile v bližnji lokal in jima jo dostavile na delovno mesto, kjer sta že navezala stike s Korano in skoraj ignorirala kavo. In Korano je baje zanimala njuna majica…ja…seveda

Za vse povabljene je imela Elle še praktično darilce:

 Reviji Elle se zahvaljujemo za povabilo! Če pa nam dajo drugič malce več časa z vabilom, pa pridemo v celem paketu.

Glede na to, da obstaja več velikosti, se opravičujem vsem, ki se kakorkoli počutijo prikrajšane. Poudariti želim le to, da imajo vse stvari tudi slabo stran.

Torej, velike prsi, bi naj bile sanje ne vem koga vse. Ni mi še uspelo ugotoviti zakaj že, ker se osebno bolj navdušujem nad malo manjšimi. Iz več razlogov. 

Najprej bi izpostavila pomanjkanje seksi modrčkov na slovenskem tržišču. Če sem bolj natančna, modrčkov na sploh. Lepo je, ko te nekdo zvelče v katero izmed »poceni lep modrček« trgovin. Predvsem sta popularna H&M in Womens secret. Tam komaj dobiš modrček s košarico večjo od B. C nekako še, ima pa preslabo podporo in prsi konstantno padajo ven. In potem se skloniš in se naenkrat zarišejo grdi robovi, potem pa se sredi mesta grabiš za prsi in jih skušaš stlačiti nazaj na pravo mesto. Nič kaj prijeten položaj. Na razpolago pa so večinoma »oma« modrčki s širokimi naramnicami in zaprtimi košaricami, da še dekolteja ne moreš nositi, ker pokažeš cel modrček, da o tankih naramnicah na majčki niti ne razpravljamo. Vprašanje estetike. Vsi nedrčki tega stila pa so tudi preveč nakičeni s preveč čipkami ali pa so iz umetnih materialov. Kaj pa zdravje? Cena je seveda »primerna« porabi blaga. Vedno višja. No, saj bi napisala še kaj o kopalkah, pa bi se samo ponavljala. Problem se pojavi tudi pri nakupu majice. Gumbe na srajcah lahko vleče preveč narazen, v majicah z okroglim zaprtim izrezom izgledamo kratko malo smešno, majice pod katere se naj nedrček ne bi nosil so pod vprašajem…(boli, vleče in nekulturni ljudje buljijo) .

Naslednje veselje, ki me vedno znova prevzame je tek. Sploh kakšne daljše proge. Dojke doživljajo »pretres možganov«,  čuti se vlečenje kože od vratu navzdol poleg tega pa to v kakšnem kritičnem dnevu v mesecu boli za znoreti. Res obstajajo športni modrčki, težava pri tem pa je opisana v zgornjem odstavku. 

Naslednji minus je buljenje ljudi. Vedno se najde nekdo, ki se čuti dolžan povedati, da imaš pa res velike joške, v javnosti, čim bolj glasno. Če slučajno kdo še ni opazil, bo sedaj zagotovo. Temu pa sledijo razna vprašanja, če bi lahko kdo to prijel v roko, če se prave ali umetne (WTF?) in ostale neumnosti. Ljudem to vedno uspe povedati na skrajno žaljiv način. 

Ampak najlepše pa je, če se prsata ženska znajde na kakšnem položaju. Potem pa si je skoraj sigurno priseksala položaj. Res hvala vsem, ki vidite še naše sposobnosti in ne samo telesa (bolje rečeno dele telesa).

 Že imate izbrane kopalke? Skrajni čas je že…

Poglejmo, kaj se je znašlo na razprodaji pri Victoria’s Secret. No, pa si dajmo malo napasti očke… A v teh vročih dnevih je morda še ta košček oblačila preveč…

Read the rest of this entry »

Sem razmišljala, da bi naredila sprva en mali brainstorming, čačkala na velik, bel papir in naredila koncept…pa me moja duša ležerna ne izda Kajpak sem tudi energična in kot tempirana bomba , toda neposredno mi je lažje, bolj zanimivo in nezamudno zapisati hitro porajajoče misli v ta okenček.

Bi si nekdo morda mislil, da bom odprla Marie Claire ali InStyle ter si nabrala materiala, da povem, kako se razvajaMO - ženske, ampak….tadaaaaa, žal tega ne bo. Vam predstavim moj “go with a flow” relaksacijski pristop.

Ne vem pravega odgovora na vpr. zakaj nimaš večkrat mesečno “home made spa uric”, vem pa, da omenjeno vsekakor obožujem. Nimam srca zapravljat denarja v spa centrih, dam pa ga za pedikuro enkrat na leto. Ko se spomnim nastavit bojler na “full”, ni problema, veselje se stopnjuje skozi ves dan in čakam na večer, da napolnim kad z vročo vodo ter kanem vanjo kapljice dišečega olja, se potopim v “jezero miru”…temu sledi osredotočenje, ki se prevesi v sproščanje ob glasbi. Tudi svečke si prižgem. To ni prav nič osladno. Vosek in ogenj - neverjetna kombinacija; majhen plamen, blaga, mehka svetloba, vonj po cimetu ali sivki - popolno zadevanje uma in duše. Čudežno - željeno.

Razvajanje je relativno Spet, pojmovanje razvajanja je tako različno, kot to, kako drugače si vsak razlaga pojem prijateljstva. Težimo pa vsi k enemu tako zvanemu cilju - da se počutimo svobodne, srečne, pomirjene, eno s samim seboj. Pomembna je predvsem pot, minutke, ko se zavedam vsakega tretjega vzdiha in izdiha (nisem ravno dobra v osredotočenosti na prav vsak “in&out”), ko se mi v mislih odslikavajo fantazije, rišejo sanje, ko odmislim vse ter pozabim na svoje fizično, psihično sem tedaj prava jaz.

Razvajam se, ko se zavem lepega vremena. Čudno, ampak je res. Gledam v nebo, sedeča v udobnem ležalniku na terasi, narava je aktivna: veter piha, živa meja šumi, mravlja mi leze po stopalu, mačka me mrko gleda iz svojega teritorija, oblaki se kopičijo nad mojo glavo, trava raste, vse teče, vse živi, konstantno…brez moje volje je tam in mi je na razpolago, da uživam v tem, kar sta dala zemlja in nebo.

Princeska sem, kadar si kupim uhane. Uhani so zakon (naglas na o). Ko si navesim to prčkarijo na ušesa, se počutim bajno. Posebni občutki se porajajo (ne, ne hecam se) - zdi se mi, da je nakup uhanov boljše od masaže stopal. Rada sem gledam v ogledalo, mi gre na smeh, hormoni “zadovoljstva” mi v telesu povzročajo prijetno črvinčenje…uhani so dobra razvada, boljša od čokolade

Nisem še končala…razvajanje je naša domena. Ni mu ne konca ne kraja, le radi se včasih sprenevedamo, kako smo delovni, pa nimamo časa zase. My ass!

Moja razavada, ki me omamlja je tudi glasba, lahko v tandemu z božanjem. Morda se sliši zlajnano, toda nak!, oboje se dogaja/izvaja/razvija/doživlja tenkočutno, drugače. Imam izostrene čute, uho in koža sta dve izrazito občutljvi čutili, ki mi dejansko omogočata salamensko graciozno uživancijo. Za božanje je torej nujna dodatna pomoč, ob tem bi rada poudarila, da je modro s srcem poslušati moje telo, moje besede, pravočasno zaznati odzive na dražljaje. Ne gre se za masažo, prava relaxacija je povzročanje SRHA ali drugače povedano “da se mi koža naježi”. S konicami prstov se morda zna zgoditi, da me “pomoč” popelje do orgazma. Občutljivost je lepa čednost

Življenje hoče, da ga okušam. Počasi…ne vse v enem. Nikakor ne jakuzzi, tajsko, manikuro, čiščenje obraza, savno, jogging ipd cvetke hkrati. Saj, to še vse pride, življenje me čaka in želi, da ga izkoristim v korakih. Megalomanstvo v miniaturni obliki.

Glasba je prijeten fix, ki me ponese v nadčutne sfere, ob tem se hranim z jagodami ali grizljam brazilske oreščke (tudi to je hrana, seveda ), pokličem prijateljico, se tandem kmalu razvije v trio ali kvartet…ustvarjamo trenutke smeha in težimo k balansu.

Kaj priporočam za expresijo? Da se razpočiš, pogoltneš cmok v grlu, da zakričiš na glas in se odpreš trenutku tukaj in zdaj…kaj storiti? Zagotoviti si dovolj prostorno sobo, kjer boš lahko zaplesala s samo seboj. To je za konec…dosežem vrh sveta, dotaknem se Sonca, ko na mix različnih zvrsti muzike svoje telo pustim, da ujame ritem. Pot teče po obrazu, kapljice se nabirajo po hrbtu, vratu, lasje so nekje v zraku na vse smeri frfotajoči, pojem na glas in vriskam. Je mogoče, da se, to ni filmsko - nonšalantno pozabiš na svet okoli sebe. Nihče ti nič ne more, samo ti sama s seboj dosežeš popolnost predaje.

Razvajam se, ko uživam v moški družbi…ne morem iz svoje kože