Sem in tja se dogaja, da dva vztrajata skupaj le še zaradi navade oz. boljšega občutka, neke ‘varnosti’ ali v izogib zadregi, ko te nekdo vpraša:”Imaš fanta/partnerja?” Fino je namreč, če imaš nekoga s katerim lahko ležiš pred TV-jem, planiraš letni dopust in mu lahko rečeš ‘Moj’. Se pa sem in tja dogaja, da si gresta ‘Moj’ in ‘Moja’ že pošteno na živce, prav nič nimata skupnega več in le še drug drugega spravljata ob pamet. ’Moja’ noče seksat, ker se ji ‘Moj’ gabi, ker prdi, je čedalje bolj zavaljen, pride domov pijan, včasih sploh ne pride oz. -pardon- pride, toda naslednje jutro, brivice pa tudi že dolgo ni  vzel v roke in sprašuje se, če se ne skriva za tistimi mastnimi lasmi in kozjo bradico sam Jezus Kristus…’Moja’ ga potem vrže iz spalnice in na živce ji gre že kako drži žlico v rokah pri kosilu, ‘Moj’ pa ima pripombe čez hrano kot top francoski kuhar v poceni restavraciji. ‘Moja’ sumi, da se ‘Moj’ goni naokoli, ‘Moj’ pa tehta tri možnosti…a) postala je totalno frigidna, b) kupila si je vibrator, c) natepava jo sosedov 20-letnik…vse je možno. Ampak se je malce zredila, torej ji telesni napori izostajajo, kar je kar dober znak in fino ji je vreči pod nos, da ji pa tiste hlače res ne pašejo, kej šele tista nova, predraga, brezpotrebna majica. ‘Moj’ ima svojo veselo družbo, s katero igrajo poker vse proste vikende, ‘Moja’ pa čaka doma in gre občasno na kavo s sodelavko in kolegico, kjer tarna in stoka, da ‘Moj’ ni sposoben pokazati čustev, da se z njim nima kaj pogovarjati, da je otopel… ’Moj’ pride zvečer opit domov in rine vanjo, da jo ima rad, ‘Moja’ pa ga najuri kot furman staro kljuse, mu pove ‘kar mu gre’ in se zaklene v svojo sobo. Ja, zdaj je že ‘njena’ soba, saj on že pol leta greje kavč. ‘Moj’ pa pred TV, porno kanal in zaposli svojo desnico ali levico (bodimo politično korektni!). Med tem, ko blondinka mer 110-60-90 vzdihuje v nekem nenavadnem položaju, ga mine erekcija in ‘Moj’ se strezni…takole pa ne bo šlo več naprej…

Nasledni dan se ‘Moj’ obrije in celo umije lase, tudi naparfumira se in gre. ‘Moja’ pa upa, da je šel iskat rože v cvetličarno. ‘Moj’ pride nazaj ves prešeren in celo prismojeno kosilo ga ne moti več tako zelo. ‘Moja’ je vesela te preobrazbe in se veseli, da je končno prišel k pameti. A takrat se začne…skrivnostni telefonski pogovori dolgo v noč, dolge nadure in nenavadno veliko število računov iz razno-raznih kafičev, na katerih ni piva in drugih alkoholnih pijač, ampak so kave, čaji, sladoled…malce postane sumničava, ga preverja, nadzoruje, nato pa se vda…’Moj’ se je očitno zresnil in celo ni zoprn in ne rine več vanjo kot včasih. Se pač s kolegi malce več pogovarja po telefonu, to bo pa že prenesla. ‘Moj’ ni ravno sanjski moški od ‘Moje’, a če drugega ne bo okoli, potem bi tudi to šlo. Sploh če se bo še malce spremenil. Če bo doma med vikendi, če bo pustil svoje kolege in vse svoje hobije, če bo prodal tisti svoj motor, če bo začel hoditi z njo v kino, če bo zamenjal službo, če bo bolj prijazen do njene mame, če bo, če bo………

Med tem, ko ‘Moja’ tuhta, kaj bi še bilo fino spremeniti na ‘Mojem’, pa je ‘Moj’ našel zavetje nekje drugje. Našel je Njo, s katero se lahko pogovarja, ki je kot svež veter v njegovem življenju, Njo, ki ne komplicira, ki jo celo zanima, kaj on počne, kaj si on misli in kaj bi on rad.

Nekega dne ‘Moj’ pove ‘Moji’, da je zaljubljen v drugo in da je najbolje, da gresta narazen in da se eden od njiju odseli in glede na to, da je to njegovo stanovanje, bi bilo fino, če bi šla ona. Takrat pa ‘Moja’ ugotovi, da je to pravzaprav moški njenega življenja, da je skos bil in da ga ima tako rada, da…dobro, veliko stvari jo na njem še moti, ampak res ne bi bila rada sama… ’Moja’ joka cele dni, fura safr, ne bi rada ostala sama, pa zdej ko je že tolk stara, opreza za tisto ‘Prasico’, ki mu speljuje deca in pripravlja načrt ‘Kako obdržati moškega’…če imate v mislih to, da je ‘Moja’ spremenila svojo življenjsko filozofijo, da je postala bolj sproščena in da je v njej več življenja in poželenja, se močno motite. ‘Moja’ je namreč prepričana, da ni problem v njej, problem je v tisti ‘Prasici’ in ‘Moja’ se hitro domisli načrta…

…čez mesec dni veselo opazuje test nosečnosti….juuuuuuuuheeeeej, zmaga! In ‘Moja’ si misli:”Zdaj se bo pa gotovo umiril in spremenil. Zdaj bo pa vse drugače. Kaj ko bi se poročila?”

Pravijo, da ženske vedno kompliciramo. Oooo ja! Da smo svetovne rekorderke v tej disciplini in da nam noben moški ne seže do kolen. No ja…poznam par moških ‘primerkov’, ki bi se lahko brez težav uvrstili v finale svetovnega prvenstva v disciplini ‘kompliciranja’. Če se samo spomnim 5 žensk, ki jih poznam, da znajo zadevo vedno tako zakomplicirati, da še mene boli glava, se spomnim samo na 5 njihovih spremljevalcev in glej ga zlomka…prav takšni so. Isti priči torej letajo skupaj. In očitno jih rajcajo iste stvari. In včasih se mi zdi, da so ti ceremoniali in komplikacije samo del (naporne) predigre.

Včasih poslušam zgodbe, ki mejijo že na rob norosti. Kako zna ženska zakomplicirati zaradi vzorca zaves v hotelski sobi. Neverjetno! Včasih se vprašam, če ne meji vse skupaj že na genialnost, ker z vzorcem hotelskih zaves se pa res še nisem ukvarjala. Pravzaprav teh zaves sploh ne opazim. Vprašajte me, kake barve so bile zavese v zadnjih treh hotelih, kjer sem bivala, pa vam ne bom znala odgovoriti. Potem fant te naše ‘Zavesarke’ prične zgodbo o zofah. Sem mislila, da je glavna funkcija zofe ta, da na njej fino ležiš, ali pa telovadiš , ampak ne! On vam bo povedal celo vrsto lastnosti, ki jih mora imeti zofa, ko začne govoriti o takih in drugačnih materialih, takih in drugačnih oblikah zof, na koncu sestavi v svoji glavi tako zofo, ki sploh ne obstaja in potem lutata ‘Zavesarka’ in ‘Zofar’ po vsej Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in bog ve še kje, da bi našla zofo, kot jo želita in seveda se s približkom tej zofi ne bosta zadovoljila. In zdaj se mi poraja vprašanje…ali se bosta sploh kdaj zadovoljila? Ali vsi ti njiuni ceremoniali okoli zaves, zof in oooo ja, tudi stenskih svetilk, se mi zdijo neka uvertura v seksa, neka zelo dolga uvertura.

 Ko ona tam leži pod njim ali pa na nje, saj je vseeno, naekrat zagleda vzorec zaves in se zgrozi, takoj jo mine akcija. On pa vmes, ko izvaja gibe sem in tja, za hrbtom gospodične Zavesarke opazuje svojo novo neverjetno zofo in je ves ponosen, da jo je našel, nato se spomni, da zdajle lahko malce umaže to neverjetno in perfektno zofo in stvar je končana na mestu, brez kakršnekoli zadovoljitve. Potem sedita tam malce razočarana in nemo zreta predse, nakar Zofar reče:”Greva v Harvey Norman pogledat luči?”. Tam sta sicer že bila 100x, a kaj pa veš, morda pa danes najdeta prav tisto svetilko, ki ju bo zadovoljila.

Vsa navdušena odskakljata do avta, (Oooo, kakšna je šele zgodba o nabavi avtomobila!) in zdaj se najprej ne moreta zediniti po kateri poti bi šla, potem se kregata, v glavne sama neka verbalna predigra. Ki pa zna biti za ‘opazovalce’ precej naporna.  Včasih pomoje ta dolgotrajna, naporna in priskutna predigra celo obrodi sadove, dokaz za to so otroci teh priskutnežev. In ne, nočete vedeti, koliko pregovorancije in pogajanj je potrebno, da otrok dobi ime! Si predstavljate, kako Zavesarka in Zofar izbirata ime za otroka? Na vsakem imenu najdeta nekaj, kar nekomu ne usreza in potem se kregata, prepričujeta, težita drug drugemu in še vsem okoli sebe. Ste se kdaj vprašali od kod taka nenavadna imena dojenčkov? No, zdaj veste. To so rešitve za Zavesarko in Zofarja.  

Ne želite si, da bi bili priča izhodu Zavesarke in Zofarja v restavracijo. Nič jima ni po godu, nič ni prav, če ni prevroče, je prehladno, če ni preslano, je premalo, če ni mastno, je pusto, vino ni nikoli dobro, kava tudi ne, creme brule pa tudi ni nikoli tak kot sta ga jedla v Milanu, čeprav sta imela takrat toliko pripomb. In potem nergata in težita drug drugemu in ljudem okoli sebe in natakarjem in drugim gostom in prijateljem. Nikoli ni nič prav.

Imam pa ju res na sumu, da vso to negativno energijo, ves bes, jezo in frustracije sproščata v postelji. Močno upam, da jima tam štima, saj upam, da vsa ta naporna in nadležna predigra vsaj nekje dobi svoj pomen.

Feminizem je smer ženskega gibanja, ki je nastala na začetku 60. let 20 stoletja. Predvsem zaradi boja žensk za enakopravnost in boj proti diskriminaciji žensk. Na tem so seveda začele delati že Sufražetke v začetku 20. stoletja oz. že konec 19. stoletja. Njihov prvoten cilj je bil sicer, da ženske dobijo volilno pravico. Potem pa so se odločile še za politično in gospodarsko enakopravnost. Čeprav niti one niso prve na glas izrazile ideje o enakopravnosti.. Začetki boja za enakopravnost segajo še dalje v zgodovino, celo v srednji vek s Christine de Pisan, ki je živela na dvoru Charlesa V (nekje med leti 1368 in 1431, sicer pa je bila rojena v Italiji okrog leta 1364), in je postala prva francoska pisateljica. Sicer zelo izobražena gospodična, a so vseeno bili glavna tema njenega pisanja moški in njihov katastrofalen odnos do žensk (v srednjem veku je najbrž res bil katastrofalen).

In vse te gospodične so imele bolj ali manj poln kufer moških in njihove nadrejenosti, predvsem pa tega, da praktično niso imele nobenih pravic.Dandanes pa smo že skoraj dosegle enakopravnost. V večjem delu »razvitega« sveta imamo ženske enake pravice kot moški in smo postale njihova konkurenca. Lahko se izobražujemo, tekmujemo, kandidiramo, vozimo, hodimo same po ulici in oblečemo karkoli nam srce poželi (vsaj izgleda tako).Zakaj pa imajo feministke dandanes tako negativen predznak? Zaradi skrajnosti v katere so šle, zato ker se jih moški bojijo, ker upajo določene stvari brez sramu povedati na glas? In vedno, ko naletimo na kakšno debato o odnosih med ženskami in moškimi ter razlikah, ki se pojavljajo med nami, se najde nekdo, ki nam meče pod nos emancipacijo.Da bo jasno enkrat za vselej. Moški in ženske imamo različna telesa in različne zmožnosti. Vsi pa si zaslužimo enake priložnosti in upoštevanje določenih razlik.Če pa bomo kdaj ženske stoje »scale« in bodo moški rojevali pa…upam, da me več ne bo na tem norem svetu. 

Si res misliš, da si dober zame?

Kdaj si nazadnje tekel Cooperjevega, ker si me hotel dohiteti, ko sem te lažno ignorirala?

Rada bi, da se dokažeš.

Kaj mi ponujaš?

Sebe. Vem. Ampak kdo si ti? Koliko obrazov imaš? V čem si spreten?

Pokaži kako hodiš, kako reagiraš, kako sodeluješ, kako poslušaš in povem ti, kdo si.

Fenomen “virtualno-resničnostnih” odnosov je tu. Prvo bodimo žičnati, nato “mesnati” in dejanski. Tako to gre…prvo beseda, črno na belem, nato “tukaj zdaj stojiš pred mano”.
Zakaj se počutit pred ekranom tako varnega in pogumnega, drugačnega in močnega, na štiri oči pa se atmosfera popolnoma spremeni…nekomu se začne zatikat, nekdo se spozabi in naredi potezo, ki je ne poznam. Zorro pokaže pravi obraz, jaz pa postanem oprezna mačka, s ključki na hrbtu

Slabič noče, ne more, se ne spomni bit iskren. OMG, ja!

Imate že izkušnje s tem? S tovrstnim spoznavanjem? Ste bili vedno presenečeni, ali pa ste imeli opravka z G.Iskrenim? Zakaj si povzročat težave, neprijetnosti? Zakaj ne biti, to KAR DEJANSKO SI in si želeti preprostega, nevtralnega, morda celo vznemirljivega zmenka?

Kaj sedaj narediti?

Osebno odsvetujem poznavanje partnerjev preko interneta. Ne funkcionira. Seveda obstajajo izjeme, kakor vsepovsod, toda ni lepše priložnosti, da se vaš potenicalni partner, prijatelj (če ste že vi iskreni) predstavi v posvem drugačni luči. To je skorajda že pravilo. Delam statistiko…učite se od mene

Nikoli ne reci nikoli. Če se mi še kdaj to “pripeti”, se bo prvi: “zdravo” glasil v novi različici: poglej me globoko v oči, kakšno je bilo tvoje otroštvo, si minimalno abmiciozen, imaš rad živali in naravo, pokaži mi dlani, kako dolgo si že samostojen? V tem slogu…

Mlajši, starejši, taki in onaki, od tu in tam - potegnimo črto…moški so in nekje iz njih zaveje tista želja po igri, po t.i cincanju. Radi bi bili boljši, drugačni, ko vidijo, kdo stoji pred njimi - realnost jih udari po Egu, razumem, potem ne vidijo primernega izhoda.

Pristnost se avtomatsko izgubi, mora se, to je že imperativ - ah, te škatle brez srca in za njimi pravi ljudje, heh, s srcem na umetni pogon…

Kaj bi še temu dodali? Večina moških na internetu, ki si išče (hote, nehote) partnerke, ni povsem pomirjena s samimi seboj. Imajo svojevrstne težave. Seveda, negiranje je že na vidiku, ampak drži kot pribito…pride na dan, iz globin, nezavedno…Ženske to začutimo v trenu in si na koncu večera prigovarjamo: le zakaj smo si želele biti tako naivne? Ali smo social-marginalke?

Zaključek je približno takle: izkušnje so življenjsko bogastvo (zatorej nam nikoli ni za nič žal, tudi za taka poznanstva!). 21.stol. nas uči, kot še nikoli poprej zelo dobro: kdo smo, kaj si upamo, kam merimo, koga si želimo ob sebi, kakšni egoisti, prevaranti, foliranti in nečimrni smo… Kako posesivni, željni, grobi, srditi v medsebojnih odnosih. Neizprosni klovni - tudi preko mreže žic. Ljubezen več ne gre skozi želodec, prvo preko weba.

…toda držim se novih pravil

Vse lepo in prav. Šola, služba, prosti čas. Ženske, ki ne rabijo misliti na nikogar drugega razen nase. Težave pa se pojavijo pri iskanju moškega. Ah, ne za v posteljo, teh je na pretek, tistega za v stanovanje, za katerim bi pobirala tudi nogavice (ne dragi moški, tako se samo reče, v nobenem primeru to ni lepo). 

Glede na to, da je dekle samsko, to pomeni, da NIMA OVIR. Da nikomur ne rabi odgovarjati, v bistvu pomeni tudi, da se lahko pogovarja, seksa, videva in pije kavo s katerimkoli moškim. Vedno večje število moških pa je zasedenih, poročenih, imajo otroke ali pa so že ločeni. Njena izbira je pač neomejena. Kaj bo izbrala je pa čisto odvisno od morale in neusmiljene ljubezni. V bistvu ji nihče ne more očitati, če se zaljubi (ali pa tudi ne) v poročenega moškega in ima z njim razmerje. 

Žal pa v resničnem svetu temu ni tako. Svobodno žensko še vedno obsojajo, če se zaplete z moškim, ki ni samski, medtem, ko tega moškega predstavljajo samo z dodanim podatkom, da ima ljubico. Ženske so na udaru drugih žensk, na njih kažejo s prstom, mame govorijo hčeram, da takšne ne smejo biti. Moški pa gre na piknik z ženo in otroci. Se vam ob tem obrača želodec? Moral bi se vam. 

Zakaj kaznovati žensko brez ovir, ki se pač zaplete z nekom takim? Zakaj ne kaznovati moškega, ki je vezan in se je zapletel z drugo žensko? 

Najbolj žalostno pa je, da takšni moški sploh gledajo za drugimi ženskami, brez da bi pomislili, kako se ob tem počuti njegova »ljubljena« pa tudi kako se počuti »objekt poželenja«. Ali resnično mislite, da ne opazimo kako gledate nas ter kako in kdaj gledate druge ženske?