Nasledni dan se ‘Moj’ obrije in celo umije lase, tudi naparfumira se in gre. ‘Moja’ pa upa, da je šel iskat rože v cvetličarno. ‘Moj’ pride nazaj ves prešeren in celo prismojeno kosilo ga ne moti več tako zelo. ‘Moja’ je vesela te preobrazbe in se veseli, da je končno prišel k pameti. A takrat se začne…skrivnostni telefonski pogovori dolgo v noč, dolge nadure in nenavadno veliko število računov iz razno-raznih kafičev, na katerih ni piva in drugih alkoholnih pijač, ampak so kave, čaji, sladoled…malce postane sumničava, ga preverja, nadzoruje, nato pa se vda…’Moj’ se je očitno zresnil in celo ni zoprn in ne rine več vanjo kot včasih. Se pač s kolegi malce več pogovarja po telefonu, to bo pa že prenesla. ‘Moj’ ni ravno sanjski moški od ‘Moje’, a če drugega ne bo okoli, potem bi tudi to šlo. Sploh če se bo še malce spremenil. Če bo doma med vikendi, če bo pustil svoje kolege in vse svoje hobije, če bo prodal tisti svoj motor, če bo začel hoditi z njo v kino, če bo zamenjal službo, če bo bolj prijazen do njene mame, če bo, če bo………

Med tem, ko ‘Moja’ tuhta, kaj bi še bilo fino spremeniti na ‘Mojem’, pa je ‘Moj’ našel zavetje nekje drugje. Našel je Njo, s katero se lahko pogovarja, ki je kot svež veter v njegovem življenju, Njo, ki ne komplicira, ki jo celo zanima, kaj on počne, kaj si on misli in kaj bi on rad.

Nekega dne ‘Moj’ pove ‘Moji’, da je zaljubljen v drugo in da je najbolje, da gresta narazen in da se eden od njiju odseli in glede na to, da je to njegovo stanovanje, bi bilo fino, če bi šla ona. Takrat pa ‘Moja’ ugotovi, da je to pravzaprav moški njenega življenja, da je skos bil in da ga ima tako rada, da…dobro, veliko stvari jo na njem še moti, ampak res ne bi bila rada sama… ’Moja’ joka cele dni, fura safr, ne bi rada ostala sama, pa zdej ko je že tolk stara, opreza za tisto ‘Prasico’, ki mu speljuje deca in pripravlja načrt ‘Kako obdržati moškega’…če imate v mislih to, da je ‘Moja’ spremenila svojo življenjsko filozofijo, da je postala bolj sproščena in da je v njej več življenja in poželenja, se močno motite. ‘Moja’ je namreč prepričana, da ni problem v njej, problem je v tisti ‘Prasici’ in ‘Moja’ se hitro domisli načrta…

…čez mesec dni veselo opazuje test nosečnosti….juuuuuuuuheeeeej, zmaga! In ‘Moja’ si misli:”Zdaj se bo pa gotovo umiril in spremenil. Zdaj bo pa vse drugače. Kaj ko bi se poročila?”

Včasih poslušam zgodbe, ki mejijo že na rob norosti. Kako zna ženska zakomplicirati zaradi vzorca zaves v hotelski sobi. Neverjetno! Včasih se vprašam, če ne meji vse skupaj že na genialnost, ker z vzorcem hotelskih zaves se pa res še nisem ukvarjala. Pravzaprav teh zaves sploh ne opazim. Vprašajte me, kake barve so bile zavese v zadnjih treh hotelih, kjer sem bivala, pa vam ne bom znala odgovoriti. Potem fant te naše ‘Zavesarke’ prične zgodbo o zofah. Sem mislila, da je glavna funkcija zofe ta, da na njej fino ležiš, ali pa telovadiš , ampak ne! On vam bo povedal celo vrsto lastnosti, ki jih mora imeti zofa, ko začne govoriti o takih in drugačnih materialih, takih in drugačnih oblikah zof, na koncu sestavi v svoji glavi tako zofo, ki sploh ne obstaja in potem lutata ‘Zavesarka’ in ‘Zofar’ po vsej Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in bog ve še kje, da bi našla zofo, kot jo želita in seveda se s približkom tej zofi ne bosta zadovoljila. In zdaj se mi poraja vprašanje…ali se bosta sploh kdaj zadovoljila? Ali vsi ti njiuni ceremoniali okoli zaves, zof in oooo ja, tudi stenskih svetilk, se mi zdijo neka uvertura v seksa, neka zelo dolga uvertura.

 Ko ona tam leži pod njim ali pa na nje, saj je vseeno, naekrat zagleda vzorec zaves in se zgrozi, takoj jo mine akcija. On pa vmes, ko izvaja gibe sem in tja, za hrbtom gospodične Zavesarke opazuje svojo novo neverjetno zofo in je ves ponosen, da jo je našel, nato se spomni, da zdajle lahko malce umaže to neverjetno in perfektno zofo in stvar je končana na mestu, brez kakršnekoli zadovoljitve. Potem sedita tam malce razočarana in nemo zreta predse, nakar Zofar reče:”Greva v Harvey Norman pogledat luči?”. Tam sta sicer že bila 100x, a kaj pa veš, morda pa danes najdeta prav tisto svetilko, ki ju bo zadovoljila.

Vsa navdušena odskakljata do avta, (Oooo, kakšna je šele zgodba o nabavi avtomobila!) in zdaj se najprej ne moreta zediniti po kateri poti bi šla, potem se kregata, v glavne sama neka verbalna predigra. Ki pa zna biti za ‘opazovalce’ precej naporna.  Včasih pomoje ta dolgotrajna, naporna in priskutna predigra celo obrodi sadove, dokaz za to so otroci teh priskutnežev. In ne, nočete vedeti, koliko pregovorancije in pogajanj je potrebno, da otrok dobi ime! Si predstavljate, kako Zavesarka in Zofar izbirata ime za otroka? Na vsakem imenu najdeta nekaj, kar nekomu ne usreza in potem se kregata, prepričujeta, težita drug drugemu in še vsem okoli sebe. Ste se kdaj vprašali od kod taka nenavadna imena dojenčkov? No, zdaj veste. To so rešitve za Zavesarko in Zofarja.  

Ne želite si, da bi bili priča izhodu Zavesarke in Zofarja v restavracijo. Nič jima ni po godu, nič ni prav, če ni prevroče, je prehladno, če ni preslano, je premalo, če ni mastno, je pusto, vino ni nikoli dobro, kava tudi ne, creme brule pa tudi ni nikoli tak kot sta ga jedla v Milanu, čeprav sta imela takrat toliko pripomb. In potem nergata in težita drug drugemu in ljudem okoli sebe in natakarjem in drugim gostom in prijateljem. Nikoli ni nič prav.

Imam pa ju res na sumu, da vso to negativno energijo, ves bes, jezo in frustracije sproščata v postelji. Močno upam, da jima tam štima, saj upam, da vsa ta naporna in nadležna predigra vsaj nekje dobi svoj pomen.

In vse te gospodične so imele bolj ali manj poln kufer moških in njihove nadrejenosti, predvsem pa tega, da praktično niso imele nobenih pravic.Dandanes pa smo že skoraj dosegle enakopravnost. V večjem delu »razvitega« sveta imamo ženske enake pravice kot moški in smo postale njihova konkurenca. Lahko se izobražujemo, tekmujemo, kandidiramo, vozimo, hodimo same po ulici in oblečemo karkoli nam srce poželi (vsaj izgleda tako).Zakaj pa imajo feministke dandanes tako negativen predznak? Zaradi skrajnosti v katere so šle, zato ker se jih moški bojijo, ker upajo določene stvari brez sramu povedati na glas? In vedno, ko naletimo na kakšno debato o odnosih med ženskami in moškimi ter razlikah, ki se pojavljajo med nami, se najde nekdo, ki nam meče pod nos emancipacijo.Da bo jasno enkrat za vselej. Moški in ženske imamo različna telesa in različne zmožnosti. Vsi pa si zaslužimo enake priložnosti in upoštevanje določenih razlik.Če pa bomo kdaj ženske stoje »scale« in bodo moški rojevali pa…upam, da me več ne bo na tem norem svetu. 

Praviloma ženske težje dosežemo orgazem, kot moški. Imamo pa to prednost, da doživljamo dve vrsti orgazmov. Če sem malo nesramna, lahko rečem, da pravzaprav poznamo tri vrste orgazmov. Kaj mislim s tem? Poznamo namreč vaginalni in klitorični orgazem…ter hlinjenega

Glavna razlika med vaginalnim in klitoričnim je ta, da klitoričnega doživimo z neposrednim pritiskanjem na ščegetavček, vaginalnega pa z draženjem stene nožnice. Vaginalni bi naj tudi bil močnejši od klitoričnega. Do klitoričnega orgazma pa pride med samozadovoljevanjem ali pri oralnem seksu. Strokovnjaki pravijo, da dolžina penisa nima nič opraviti z nobenim od teh orgazmov. Jaz pa pravim, da je zelo pomembna tehnika, strast in razpoloženje.  

Z orgazmom je povezana tudi zloglasna točka G, ki se nahaja na sprednji strani nožnice, približno 6cm globoko. Za draženje te točke pa je treba biti malo iznajdljiv (najbolje je, da prelistaš kakšno knjigo ali revijo z opisanimi položaji in s partnerjem postopoma preizkušaš različne položaje). 

Hlinjen orgazem pa je svojevrstna zadeva. Nekatere ženske to počnejo pogosteje, nekaterim pa tega ni treba. Razlogi so različni: slab ali dolgočasen seks, utrujenost, lahko pa tudi zato, da partner ne bi bil užaljen, če ženska ne bi doživela orgazma. Nisem pa še slišala, da bi moški ugotovil, kdaj ženska hlini. Torej, imajo en razlog za skrb več  

Nekatere ženske težje doživijo orgazem kot druge. Zato je zelo pomembno, da poznamo svoja telesa, tako vemo, kaj nas hitreje pripelje do orgazma. Situacija je tudi lažja, če je partner dovzeten za naše napotke. In ker ne živimo več v srednjem veku, pogovor o seksu ne bi smel biti tabu. Priporočam pa tudi čim več eksperimentiranja, da se izognete monotonosti in da bolje spoznate telo svojega partnerja. To pa je še posebej koristno, ko menjate spolnega partnerja (pri avanturah za eno noč pa navadno za te stvari ni časa ). 

Obstaja pa še ena majčkena težavica. Veliko število žensk težje doživi orgazem pri oralnem zadovoljevanju, saj je lahko partner preveč ali premalo strasten (lahko se začnemo dolgočasiti ali pa vse skupaj že meji na bolečino). In ker ne pridemo v paketu z navodili za uporabo, je tudi tukaj potrebno malo iznajdljivosti in kak koristen napotek. Vse pa je odvisno od tega, kako dojemljiv je vaš posteljni partner. 

In ker se AIDS ali HIV lahko zagrabita tudi vas, čim bolj pridno uporabljajte kondome

Tale uporabna fotka kroži po mailu:

(more…)

Okoli njih se je ves čas smukala tudi lepa Korana, ki jo je doletela še ta čast (upam, da se je zaveda), da je pozirala pred objektivom našemu najboljšemu modnemu fotografu. Ahhh, če bi ljubosumni pogledi zažigali, potem bi gorela cela tržnica

Spoznale smo punce iz uredništva revije Elle, ki imajo baje rade naše objave o fensi-šmensi čevljih.

Sprva smo pogledovale proti maskerki za znamko Isadora, a smo ugotovile, da zadeva traja malce predolgo in zato smo opustile vse želje, da bi nas naličila profesionalka. Je pa svoje delo opravila odlično, kar se bo verjetno videlo tudi na fotkah, ki bodo izšle v Elle.

Naše oči so zapazile nekaj blogerjev, med drugimi Marto L. in Hada, Šuši in MojcaS, pa tudi Aleš Bravničar piše svoj blog na Playboyu.

Tam okoli DJ-a se je sukal tudi naš znanec Jure, ki je spremljal DJ-a Popija. Oba fanta sta bila na mestu v imenu Radia Center, ki je skrbel za ’zvokovno podobo’ včerajšnjega dne. Fanta sta bila tako potrebna kave, da smo se odpravile v bližnji lokal in jima jo dostavile na delovno mesto, kjer sta že navezala stike s Korano in skoraj ignorirala kavo. In Korano je baje zanimala njuna majica…ja…seveda

Za vse povabljene je imela Elle še praktično darilce:

 Reviji Elle se zahvaljujemo za povabilo! Če pa nam dajo drugič malce več časa z vabilom, pa pridemo v celem paketu.

Kdaj si nazadnje tekel Cooperjevega, ker si me hotel dohiteti, ko sem te lažno ignorirala?

Rada bi, da se dokažeš.

Kaj mi ponujaš?

Sebe. Vem. Ampak kdo si ti? Koliko obrazov imaš? V čem si spreten?

Pokaži kako hodiš, kako reagiraš, kako sodeluješ, kako poslušaš in povem ti, kdo si.

Fenomen “virtualno-resničnostnih” odnosov je tu. Prvo bodimo žičnati, nato “mesnati” in dejanski. Tako to gre…prvo beseda, črno na belem, nato “tukaj zdaj stojiš pred mano”.
Zakaj se počutit pred ekranom tako varnega in pogumnega, drugačnega in močnega, na štiri oči pa se atmosfera popolnoma spremeni…nekomu se začne zatikat, nekdo se spozabi in naredi potezo, ki je ne poznam. Zorro pokaže pravi obraz, jaz pa postanem oprezna mačka, s ključki na hrbtu

Slabič noče, ne more, se ne spomni bit iskren. OMG, ja!

Imate že izkušnje s tem? S tovrstnim spoznavanjem? Ste bili vedno presenečeni, ali pa ste imeli opravka z G.Iskrenim? Zakaj si povzročat težave, neprijetnosti? Zakaj ne biti, to KAR DEJANSKO SI in si želeti preprostega, nevtralnega, morda celo vznemirljivega zmenka?

Kaj sedaj narediti?

Osebno odsvetujem poznavanje partnerjev preko interneta. Ne funkcionira. Seveda obstajajo izjeme, kakor vsepovsod, toda ni lepše priložnosti, da se vaš potenicalni partner, prijatelj (če ste že vi iskreni) predstavi v posvem drugačni luči. To je skorajda že pravilo. Delam statistiko…učite se od mene

Nikoli ne reci nikoli. Če se mi še kdaj to “pripeti”, se bo prvi: “zdravo” glasil v novi različici: poglej me globoko v oči, kakšno je bilo tvoje otroštvo, si minimalno abmiciozen, imaš rad živali in naravo, pokaži mi dlani, kako dolgo si že samostojen? V tem slogu…

Mlajši, starejši, taki in onaki, od tu in tam - potegnimo črto…moški so in nekje iz njih zaveje tista želja po igri, po t.i cincanju. Radi bi bili boljši, drugačni, ko vidijo, kdo stoji pred njimi - realnost jih udari po Egu, razumem, potem ne vidijo primernega izhoda.

Pristnost se avtomatsko izgubi, mora se, to je že imperativ - ah, te škatle brez srca in za njimi pravi ljudje, heh, s srcem na umetni pogon…

Kaj bi še temu dodali? Večina moških na internetu, ki si išče (hote, nehote) partnerke, ni povsem pomirjena s samimi seboj. Imajo svojevrstne težave. Seveda, negiranje je že na vidiku, ampak drži kot pribito…pride na dan, iz globin, nezavedno…Ženske to začutimo v trenu in si na koncu večera prigovarjamo: le zakaj smo si želele biti tako naivne? Ali smo social-marginalke?

Zaključek je približno takle: izkušnje so življenjsko bogastvo (zatorej nam nikoli ni za nič žal, tudi za taka poznanstva!). 21.stol. nas uči, kot še nikoli poprej zelo dobro: kdo smo, kaj si upamo, kam merimo, koga si želimo ob sebi, kakšni egoisti, prevaranti, foliranti in nečimrni smo… Kako posesivni, željni, grobi, srditi v medsebojnih odnosih. Neizprosni klovni - tudi preko mreže žic. Ljubezen več ne gre skozi želodec, prvo preko weba.

…toda držim se novih pravil

(more…)

Čeprav smo vse vampirke vsaj enkrat v življenju, hote ali nehote, smo bile sigurno tudi same večkrat žrtve vampirke, ki nas je želela na kakršnikoli način uničit.

Najhujše so tiste, ki ti skačejo  v moškega. Čeprav vedo, da je moški zaseden bodo drezale vanj, se nastavljale in ponujale. Doživela sem že, da se je »prijateljica« očitno spogledovala z mojim nekdanjim izbrancem, pred mano, na pijači. Ne, nisem si domišljala, saj je tudi sam opazil in mu je bilo smešno in seveda nesprejemljivo. Tudi moški so lahko normalni (aleluja!), čeprav je očitno, da je to velik balzam za njihov ego.

Potem so tu razdiralke. Take, ki ti povejo, da te vara (kar je laž), samo, da narediš cel horuk in poslabšaš to kar imata. Lahko so neznanke, ki se naenkrat pojavijo v tvojem življenju in ti direktno povejo kaj je na stvari. Lahko so znanke, ki te posujejo z raznoraznimi nasveti, ki delujejo kot dobronamerni, a se izkažejo popolnoma nasprotno.

Ženske so prefrigane, načrtujejo, premlevajo in točno vedo kako je treba obrnit besede, da zaležejo in dosežejo namen, ki so si ga zastavile.

Potem so tu take, ki mislijo da so dane od boga. Predvsem zato, ker so nadpovprečno lepe, osvajane in oh in sploh zaželene. Take se bodo nenormalno trudile, da bodo tvoje prijateljice, se ti dobrikale na vse mogoče načine, te podkupovale in še kaj. Potem, ko bo prišla kriza pa te bodo dojemale kot da tekmuješ z njimi, ker one v vseh ženskah vidijo tekmovalke, ki jih želijo prekosit, saj morajo biti edine najboljše.

Seveda med te ženske spada tudi kakšna sodelavka. Grebatorka, ki se prilizuje. Taka, ki ti ne bo pomagala, pa čeprav ti lahko. Čeprav jo prosiš za pomoč, se bo delala kot da nima pojma in ti jo bo ponudila ob prisotnosti šefa, ko prosiš njega. Ja, tudi to sem že doživela. In to je bil res šok v pravem pomenu besede. Ostrmela sem, obstala in ostala brez besed. V sebi sem jo poslala v tri pm.

Že večkrat sem slišala izjave ala: »To žensko pa bi res treba enkrat prebutat, da bi prišla k sebi.« Seveda iz moških ust. Tudi takih, ki nad žensko še niso povzdignili roko. Pač, zgleda, da so ene ženske res potrebne majhnega dregljaja, da se ta hudobija izbije iz njih. Pa sem popolnoma proti kakršnemu koli nasilju.

Nasvet, da se je takih pi*d, najboljše izogibat, je nor, ker one poiščejo tebe. Najboljše jih je ignorirat, ko jih zavohaš. Zavohaš jih pa že na kilometer, ker dejansko smrdijo po žlehtnobi – pa ne tisti zdravi, dobri.